ODRSKA POSTAVITEV: Mirko Ramovš
GLASBENA PRIREDBA: Julijan Strajnar

Rezijani, Slovenci v gorski kotlini pod Kaninom na italijanski strani, plešejo popolnoma drugače kot drugi Slovenci. O izvoru rezijanskega plesnega izročila za zdaj še ni mogoče ničesar določenega reči. Še najbolj je podoben mediteranskemu in to predvsem po svoji obliki in zgradbi. Plesalca se postavita drug nasproti drugega, potem pa plesaje ves čas menjavata mesti. Plesalci plešejo zibajoče, obvezen pa je udarec z nogo ob tla ob koncu melodije “na tenko”. Pleše se v dvoje, troje ali na križ.

KOSTUM:

Plesalke nosijo črno obleko (po rezijansko ćamažot) in belo srajco. Pas in telovnik sta barvana. Na glavi ima pisano črno ruto s cvetjem, obute pa so v copatke iz žameta. Plesalci imajo oblečene črne kratke hlače,  bele nogavice, črni telovnik, belo srajco in na čevljih imajo posebne zaponke.

ODRSKA POSTAVITEV: Stojan Petaros
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter – Hitri

Plesi slovenske Istre so se podobno kot plesi iz okolice Trsta oblikovno in v načinu izvedbe zgledovali po meščanskih, saj je bila med najbolj priljubljenimi plesi mazurka, ki se je ohranila v različnih zanimivih variantah.

KOSTUM:

V tej odrski postavitvi uporabljamo enake kostume kot jih pri odrski postavitvi Istrsko kolo.

ODRSKA POSTAVITEV: Iko Otrin
GLASBENA PRIREDBA: Iko Otrin

Istra je bila nacionalno zelo barvita in mešana zato so se kulture prepletale pa tudi ljudski plesi. V naši priredbi so prikazane koreografsko predelane variante.

KOSTUM:

V Istri in njeni okolici je bilo oblačenje dokaj ''bogato''. Posebnost so ženski kamižoti, ki so krojeni po "starem". Premožnejše ženske so imele ob mašah spodaj štiri krila, zgoraj pa dva kamižota. Prav tako so le premožnejše neveste nosile za poroko pokrivalo podobno kroni. Moški kostum je bil narejen iz dragih materialov, npr. iz svile in brokatov. Tako ženske, kot moški so nosili veliko nakita. Na moškem bi lahko opazili posebne uhane imenovane zamorčki ali murenčki. 

ODRSKA POSTAVITEV: Mirko Ramovš
GLASBENA PRIREDBA: Julijan Strajnar

Čeprav se območje zgornjega toka reke Soče že spogleduje s sredozemljem, ima tamkajšnje plesno izročilo praviloma alpski značaj, saj se pojavljajo podobni plesi kot drugod v alpskem svetu. Izjemo predstavlja rezijanka, ples v dveh vrstah, pri katerem so prebivalci Žage posnemali Rezijane. Postavitev prikazuje ples ob žegnanju, ki ga z blagoslovitvijo plesišča začno štirje fantje. Ples v coklah je spomin na prebivalce Bavšice, ki so včasih v taki obutvi prišli na zabavo.

KOSTUM:

Noše so sešite po vzoru prazničnih oblačil z začetka prejšnjega stoletja, ki so jih nosili na Tolminskem podeželju in je plod raziskave strokovnjakinje za oblačilno kulturo na Slovenskem, dr. Marijo Makarovič. 

ODRSKA POSTAVITEV: Mirko Ramovš
GLASBENA PRIREDBA: Marino Kranjec

Čičarija je kraška pokrajina v severovzhodnem delu Istre. Na severu meji na Podgrajsko podolje, na jugu na Podgorski kras ali Belo Istro. Vleče se v jugovzhodni smeri od Kozine v Sloveniji do Reke na Hrvaškem. Odrska postavitev predstavlja plese, katerih zapisi so bili zelo okrnjeni in skromni. Pravijo da so "čiči" veliko poskakovali in se vrteli. V postavitvi je moč videti obliko Mazurke in Cvajšritov, ter oblike pesmi, ki v zvoku spominjajo na dude. 

KOSTUM:

Kostumska podoba predstavlja oblačenje prebivalcev Prema in njegove okolice iz 18.stoletja. kostumi so zelo preprosti in značilni za tisti čas.  Pripisujejo pa take kostume Čičariji.