Repertoar

ODRSKA POSTAVITEV: Branka Čagran
GLASBENA PRIREDBA: Metod Kovač, Srečko Kovačič

Običaj prleškega gostüvaja predstavlja tisto bogastvo preteklosti, ki ne bi smelo izumreti. Simbolika, ki se skriva v pozavčinu, maškarah, plesu plesalcev (“Po zelenoj trati”, “Odprti valček”), pesmih, kmečkemu delu, predstavlja človeka, ki se skozi svojo zgodovino giblje v različnosti in v njej išče smisel.
Gostüvanje v Prlekiji se obredno zaključuje. Prišli so iz cerkve, svatje zapojejo mladoporočencema pesem, ki govori o težavah in odgovornosti zakonske zveze. Zaplešejo štajeriš in počasni slavnostni cvajšrit. S šotiš polko in zibnšritom se mlada dva začneta poslavljati. Dokončno zapustita poroko in svatje jima zapojejo žalostno poslovilno pesem slovesa od samskega stanu. Šele zdaj se pričenja veselje s plesi: Šotiš polko ali Po zelenoj trati in Hüjdičem ali rašplo.


KOSTUM:

Prleški kostumi so narejeni iz volne in lana. So plod raziskave in so značilni za 18. stoletje in začetek 20. stoletja. Predstavljajo oblačenje ob porokah in večjih praznikih. Zanimivost so ženski škornji in rdeče nogavice, moški pa so na glavi imeli široke krajne klobuke in posebne suknje

ODRSKA POSTAVITEV: Vasja Samec        
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter – Hitri

Za Porabje značilna pustna lika ''Lenka'' in ''Fašenk'', s svojima pojavama popeljeta v pustni čas. Za ta čas je prav tako značilen šaljivi ples ''Güri Benko'', pri katerem se plesalci sklanjajo in se poigravajo drug z drugim.

 

KOSTUM:

Pustni kostumi, ki jih plesalci predstavljajo v postavitvi, so postavljeni na začetek 20. stoletja. Predstavljajo oblačenje pustnih šem. Kostumi so bolj delovne narave. Lahko se pohvalimo, s posebej lepo ročno izdelanimi maskami, ki so jih izdelali člani sami.

ODRSKA POSTAVITEV: Mirko Ramovš
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter – Hitri in Boštjan Polajžer

Razkrižje je kraj v obmejnem severovzhodnem delu Slovenije. Nahaja se na stičišču Štajerske, Prekmurja in hrvaškega Međimurja. Plesi Razkrižja in okolice nazorno odražajo zgodovino in zemljepisno lego območja nastanka, saj se v njih odražajo vplivi vseh treh omenjenih območij.
 

KOSTUM:

Kostumska podoba iz Razkrižja predstavlja oblačenje v Prlekiji na vzhodnem Štajerskem.
Posebnosti kostumov ni, saj so v takšnih kostumih tičali revnejši prebivalci in ljudje, ki so delali na poljih, zato so bila oblačila precej enostavna in skromna.

ODRSKA POSTAVITEV: Vasja Samec
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter – Hitri

Na čigavi strani je premoč, ko se v Prekmurju srečajo revni in vaščani v spremstvu Rabolja in Vesnika? Odrska postavitev zajema variante ljudskih plesov kot so ''Po zelenoj trati'', ''Točak'', ''Tkalečka'' in druge. Prav ''Tkalečka'' je avtohtoni prekmurski ples tkalcev, pri katerem se plesalci pomerijo v spretnosti prenašanja robčka.
 

KOSTUM:

V postavitvi lahko vidimo dva tipa prekmurskih kostumov. Eden je bel lanen, drugi potiskan, iz industrijskega bombaža. Tisti v potiskanih kostumih predstavljajo oblačenje ob delovnikih in so bosi, plesalci v oblekah iz lanu, predstavljajo oblačenje v belo pražnjo, "nošo".

ODRSKA POSTAVITEV: Iko Otrin
GLASBENA PRIREDBA: Iko Otrin

Odrska postavitev predstavlja stilizacijo prekmurskih ljudskih plesov. V postavitvi je moč videti plesne gibe telesa, ki so stilizirani in umetniško ter koreografsko dodelani. Prvine ljudskega se kažejo tako v glasbi kot v plesu. V slednjem zasledimo tudi nekatere zahtevnejše plesne elemente. Prekmurska mladost ponazarja mladostno razigranost, svežino in moč plesalcev.
 

KOSTUM:

Kostumi so stilizirani, in predstavljajo oblačenje premožnejših kmetov. Sam kostum je nastal za potrebe omenjene postavitve ob 40. letnici društva.

ODRSKA POSTAVITEV: dr. Bruno Ravnikar
GLASBENA PRIREDBA: dr. Bruno Ravnikar

Ob meji z Madžarsko prehaja slovensko Prekmurje v predel imenovan Goričko. Plesi s tega področja kažejo značilnosti panonskih in alpskih pokrajin. ''Gorički valček'', ''Cepel polka'' in ''Rejzl polka'' so tipični predstavniki Goričkega, medtem ko je ples ''Sotiš'' splošno razširjen v Prekmurju. Šaljiva in spretna igra kaže vpliv sosednje štajerske pokrajine.
 

KOSTUM:

Gorički kostumi so nastali na podlagi originalnih oblačilnih kosov, ki jih hrani Pokrajinski muzej Maribor. So zelo podobni Madžarskim, kar pa je zagotovo pripisati bližini meje z Madžarsko. Ženske nosijo pisane in črne bluzice, ki jih krasijo živobarvne ''valovnice'' in kristalčki.

ODRSKA POSTAVITEV: Iko Otrin
GLASBENA PRIREDBA: Iko Otrin

V ospredju odrske postavitve je ''Svatbeni rej iz Ziljske doline'', za katerega je značilno prepletanje treh glavnih parov, med katerimi sta tudi ženin in nevesta. Na koncu svatbenega reja se priključijo še ostali plesalci in se skupaj zavrtijo v ''Običnem rejcu'' ter ''Matjaževem rejcu''. Za srečo mladega para, po začetnem ''Mandrirarjevem'' prekrižanju plesišča, s plesom prekrižajo plesišče še ostali plesni pari.

 

KOSTUM:

Poseben kostum, manj znan v slovenskem prostoru iz 19. stoletja. Posebnost so kratka plasirana krila, imenovana Ras. Ženske na glavi nosijo Pintelj, pokrivalo, ki je narejeno iz 20 m blaga. Kostum je bil v času Marije Terezije prepovedan zaradi preveč odprtega in preveč videnega.

ODRSKA POSTAVITEV: Mirko Ramovš
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter

V Mežiški dolini na Florjanovo gospodinja pripravi košaro z dobrotami za fante iz vasi, ki pridejo in ji zapojejo za dobro letino. Naslednji dan, na ''cvrčariji'', praznovanje doseže vrhunec. Plesalci se zavrtijo na melodije ''Šprancir bolcara'', ''Visokega bolcara'', ''Rakove polke'', ''Mazulke'', ''Tramplana'', ''Veverc'' in ''Pastirice''.

 

KOSTUM:

Roš in Podjuna, dve dolini, ki se stikata z avstrijsko koroško, ki ima prav tako vpliv na oblačenje slovencev na tej in oni strani meje. Kostumi so narejeni iz svile, brokata, žameta in volne. Posebnost so koroške ženske črne avbice in moške smrtnice.

ODRSKA POSTAVITEV: Mirko Ramovš
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter – Hitri, Srečko Kovačič

Na koroškem je bil na ovsetih (porokah) osrednja osebnost camar, ki je vodil vsa obredja, najavljal poroko, vabil svate, določal tudi pare,  skratka skrbel za dobro voljo. V tej odrski priredbi so glavni še družica, ženin in nevesta, starešina in mati »ta šroka«. Camar vodi obredni štajeriš, ki mu sledijo še: ceprle, majpajeriš, cvajšrit, malender in lizi polka.

 

KOSTUM:

Svatovska oblačila iz Koroške ovseti so narejena po ustnih in pisnih virih tako, kot jih je nosila in dala izdelati folklorna skupina KUD Prežihov Voranc z Raven na Koroškem in so se nosila predvsem na svatbah in ob nedeljah. Posebnost predstavljata ''Camar'' in ženin, ter nevesta in družica, ki so imeli ista oblačila.

ODRSKA POSTAVITEV: Vasja Samec
GLASBENA PRIREDBA: Srečko Kovačič

V iskanju nekih davnih lastnosti in navad Ratečanov smo našli zapis, da so se nekoč preživljali tudi tako, da so čistili sneg.
Mladi so hoteli plesati a je čez noč zapadlo veliko snega. Kaj pa so hoteli; poprijeli so za lopate in počistili prizorišče. Tako so plesali, čeprav je malo drselo, se igrali s snegom, kepali, se ribali, lovili, skratka; zimsko veselje. V postavitvi so izbrani plesi zgornje savske doline.

 

KOSTUM:

Kostum je v izdelavi.

ODRSKA POSTAVITEV: Tončka Marolt
GLASBENA PRIREDBA: Tončka Marolt

Prešerne, šaljive plese naših Alp v tej postavitvi sestavljajo svatbeni plesi. Polni življenjske moči in prastarega verovanja nam razigrano prikazujejo ljubezensko snubljenje. Ples dekleta s svatbeno pogačo predstavlja prošnjo rodovitni naravi. Fant pa pleše poseben ples z majoliko na glavi. “Potrkana” je poskočen ljubezenski ples, ki mu v naši priredbi sledi “Mrzulin”. Med pomladne obredne plese spadata “Koutre šivat” in “žakle šivat”, pri katerih pleše vrsta plesalcev pod rokami soplesalcev. Ljudske plesne zabave pogosto zaključuje plesna igra “Metla”, pri kateri mora fant, ki ostane brez dekleta, za kazen plesati z metlo.

 

KOSTUM:

Pri odrski postavitvi ''Ta potrkana'' uporabljamo kostumsko podobo, ki jo uporabljamo tudi pri Gorenjskih plesih, Ika Otrina.

ODRSKA POSTAVITEV: Iko Otrin
GLASBENA PRIREDBA: Srečko Kovačič

Odrska postavitev sestoji iz prešernih in šaljivih plesov, ki izvirajo iz gorenjske pokrajine. Polni življenjske motiči in prastarega verovanja, plesalci razigrano prikazujejo ljubezensko snubljenje. ''Dekle povej, povej, al' me ti ljubiš kej?'', je vprašanje, ki so si ga zastavljali že naši pradedi. Kaj vse mora moški storiti, da osvoji srce želenega dekleta? Kot kaže veliko. Predvsem pa mora biti dober plesalec.

 

KOSTUM:

Tipičen kostum iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Vse znan po celotni Sloveniji, saj je predstavljal in še vedno predstavlja narodnost. Danes viden tudi pi narodno zabavnih ansamblih. Posebnost so moške usnjene hlače iz goveje in jelenje kože, ter ženski sklepanci, narejeni iz medenine, ki so nekoč služili privezovanju ključev. Ženske imajo na glavi posebna pokrivala, imenovala Zavijačke.

AFS Študent

Akademska folklorna skupina Študent
Tyrševa ulica 23
2000 Maribor
Slovenija

TRR: SI56 04173-0000694423
Nova KBM
Davčna št: 64563731

Kontakt

GSM: 031 682 645

E-pošta: info@afs-student.si

Kontakt