ODRSKA POSTAVITEV: Branka Čagran
GLASBENA PRIREDBA: Metod Kovač, Srečko Kovačič

Običaj prleškega gostüvaja predstavlja tisto bogastvo preteklosti, ki ne bi smelo izumreti. Simbolika, ki se skriva v pozavčinu, maškarah, plesu plesalcev (“Po zelenoj trati”, “Odprti valček”), pesmih, kmečkemu delu, predstavlja človeka, ki se skozi svojo zgodovino giblje v različnosti in v njej išče smisel.
Gostüvanje v Prlekiji se obredno zaključuje. Prišli so iz cerkve, svatje zapojejo mladoporočencema pesem, ki govori o težavah in odgovornosti zakonske zveze. Zaplešejo štajeriš in počasni slavnostni cvajšrit. S šotiš polko in zibnšritom se mlada dva začneta poslavljati. Dokončno zapustita poroko in svatje jima zapojejo žalostno poslovilno pesem slovesa od samskega stanu. Šele zdaj se pričenja veselje s plesi: Šotiš polko ali Po zelenoj trati in Hüjdičem ali rašplo.

KOSTUM:

Prleški kostumi so narejeni iz volne in lana. So plod raziskave in so značilni za 18. stoletje in začetek 20. stoletja. Predstavljajo oblačenje ob porokah in večjih praznikih. Zanimivost so ženski škornji in rdeče nogavice, moški pa so na glavi imeli široke krajne klobuke in posebne suknje

ODRSKA POSTAVITEV: Vasja Samec        
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter – Hitri

Za Porabje značilna pustna lika ''Lenka'' in ''Fašenk'', s svojima pojavama popeljeta v pustni čas. Za ta čas je prav tako značilen šaljivi ples ''Güri Benko'', pri katerem se plesalci sklanjajo in se poigravajo drug z drugim.

KOSTUM:

Pustni kostumi, ki jih plesalci predstavljajo v postavitvi, so postavljeni na začetek 20. stoletja. Predstavljajo oblačenje pustnih šem. Kostumi so bolj delovne narave. Lahko se pohvalimo, s posebej lepo ročno izdelanimi maskami, ki so jih izdelali člani sami.

ODRSKA POSTAVITEV: Mirko Ramovš
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter – Hitri in Boštjan Polajžer

Razkrižje je kraj v obmejnem severovzhodnem delu Slovenije. Nahaja se na stičišču Štajerske, Prekmurja in hrvaškega Međimurja. Plesi Razkrižja in okolice nazorno odražajo zgodovino in zemljepisno lego območja nastanka, saj se v njih odražajo vplivi vseh treh omenjenih območij.
 

KOSTUM:

Kostumska podoba iz Razkrižja predstavlja oblačenje v Prlekiji na vzhodnem Štajerskem.
Posebnosti kostumov ni, saj so v takšnih kostumih tičali revnejši prebivalci in ljudje, ki so delali na poljih, zato so bila oblačila precej enostavna in skromna.

ODRSKA POSTAVITEV: Vasja Samec
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter – Hitri

Na čigavi strani je premoč, ko se v Prekmurju srečajo revni in vaščani v spremstvu Rabolja in Vesnika? Odrska postavitev zajema variante ljudskih plesov kot so ''Po zelenoj trati'', ''Točak'', ''Tkalečka'' in druge. Prav ''Tkalečka'' je avtohtoni prekmurski ples tkalcev, pri katerem se plesalci pomerijo v spretnosti prenašanja robčka.
 

KOSTUM:

V postavitvi lahko vidimo dva tipa prekmurskih kostumov. Eden je bel lanen, drugi potiskan, iz industrijskega bombaža. Tisti v potiskanih kostumih predstavljajo oblačenje ob delovnikih in so bosi, plesalci v oblekah iz lanu, predstavljajo oblačenje v belo pražnjo, "nošo".

ODRSKA POSTAVITEV: Iko Otrin
GLASBENA PRIREDBA: Iko Otrin

Odrska postavitev predstavlja stilizacijo prekmurskih ljudskih plesov. V postavitvi je moč videti plesne gibe telesa, ki so stilizirani in umetniško ter koreografsko dodelani. Prvine ljudskega se kažejo tako v glasbi kot v plesu. V slednjem zasledimo tudi nekatere zahtevnejše plesne elemente. Prekmurska mladost ponazarja mladostno razigranost, svežino in moč plesalcev.
 

KOSTUM:

Kostumi so stilizirani, in predstavljajo oblačenje premožnejših kmetov. Sam kostum je nastal za potrebe omenjene postavitve ob 40. letnici društva.

ODRSKA POSTAVITEV: dr. Bruno Ravnikar
GLASBENA PRIREDBA: dr. Bruno Ravnikar

Ob meji z Madžarsko prehaja slovensko Prekmurje v predel imenovan Goričko. Plesi s tega področja kažejo značilnosti panonskih in alpskih pokrajin. ''Gorički valček'', ''Cepel polka'' in ''Rejzl polka'' so tipični predstavniki Goričkega, medtem ko je ples ''Sotiš'' splošno razširjen v Prekmurju. Šaljiva in spretna igra kaže vpliv sosednje štajerske pokrajine.
 

KOSTUM:

Gorički kostumi so nastali na podlagi originalnih oblačilnih kosov, ki jih hrani Pokrajinski muzej Maribor. So zelo podobni Madžarskim, kar pa je zagotovo pripisati bližini meje z Madžarsko. Ženske nosijo pisane in črne bluzice, ki jih krasijo živobarvne ''valovnice'' in kristalčki.