ODRSKA POSTAVITEV: Branka Čagran
GLASBENA PRIREDBA: Metod Kovač, Srečko Kovačič

Običaj prleškega gostüvaja predstavlja tisto bogastvo preteklosti, ki ne bi smelo izumreti. Simbolika, ki se skriva v pozavčinu, maškarah, plesu plesalcev (“Po zelenoj trati”, “Odprti valček”), pesmih, kmečkemu delu, predstavlja človeka, ki se skozi svojo zgodovino giblje v različnosti in v njej išče smisel.
Gostüvanje v Prlekiji se obredno zaključuje. Prišli so iz cerkve, svatje zapojejo mladoporočencema pesem, ki govori o težavah in odgovornosti zakonske zveze. Zaplešejo štajeriš in počasni slavnostni cvajšrit. S šotiš polko in zibnšritom se mlada dva začneta poslavljati. Dokončno zapustita poroko in svatje jima zapojejo žalostno poslovilno pesem slovesa od samskega stanu. Šele zdaj se pričenja veselje s plesi: Šotiš polko ali Po zelenoj trati in Hüjdičem ali rašplo.

KOSTUM:

Prleški kostumi so narejeni iz volne in lana. So plod raziskave in so značilni za 18. stoletje in začetek 20. stoletja. Predstavljajo oblačenje ob porokah in večjih praznikih. Zanimivost so ženski škornji in rdeče nogavice, moški pa so na glavi imeli široke krajne klobuke in posebne suknje