ODRSKA POSTAVITEV: Vasja Samec
GLASBENA PRIREDBA: Milan Kvas

Prvine ljudske kulture Uskokov, prebivalcev srbskega rodu, ki so jih v 16. stoletju v Belo krajino naselili za obrambo pred Turki, so vidne v plesih iz vasi Bojanci, Maridol in Miliči. Za plese Uskokov, ki so prišli iz dinarskega območja, so značilni najpreprostejši plesni koraki, izvajali so jih samo ob petju ali celo brez pevske in inštrumentalne spremljave.
 

KOSTUM:

Kostum ni v celoti bel kot drugod po beli krajini. Uskoške noše so bolj pisane in imajo velik pridih iz dinarskega sveta. Veliko je geometrijskih likov. Pozna se tudi vpliv pravoslavne vere. Posebnost so ženski pasovi in nakit ki so sešiti iz kovancev ki plesu dajejo posebno noto z zvokom udarjanja in cingljanja.

ODRSKA POSTAVITEV: Iko Otrin
GLASBENA PRIREDBA: Iko Otrin

Na začetku odrske postavitve spremljamo dekleta ob izvajanju pesmi ''Pobelelo pole''. Umirjenemu plesu in pesmi plesalk se kasneje pridružijo še plesalci. Sledi ''Nemo kolo'', ples uskoškega izvora brez instrumentalne spremljave. V nadaljevanju plesi in pesmi postanejo bolj vedri in v zaključku s t. i. ''Svatskim kolom'' dosežejo vrhunec.

KOSTUM:

Kostumska podoba je enaka kot pri odrski postavitvi Zeleni Jure.

ODRSKA POSTAVITEV: Bruno Ravnikar
GLASBENA PRIREDBA: Bruno Ravnikar

V Sloveniji se je največ plesalo ob svadbah, pa tudi v času setve in žetve. Belokranjci so pomladi posvečali še posebej veliko pozornost. Osrednja figura je simbol pomladi “Zeleni Jure”, kateremu posvečajo posebno pozornost in pojejo obredne pesmi, v katerih prosijo za dobro letino. Med starejše plese sodi “Lepa Anka”, ki je še danes zelo razširjen. Sledita plesa novejšega obdobja, “Carska kasa” in “Ivanič kolo”.

KOSTUM:

Tipična metliška narodna noša predstavlja Metliko in njeno okolico. Belo oblačilo se je v preteklosti navezovalo tudi na samo ime pokrajine. Posebnost so ženska pokrivala - peče in moški usnjeni pasovi. 

ODRSKA POSTAVITEV: Branka Moškon
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter

Dolenjska je osrednja slovenska pokrajina in že zunaj alpskega območja, toda njeno plesno izročilo ima v oblikovnem in glasbenem pogledu še vse njegove značilnosti, le da so dolenjski plesi bolj igrivi. Oblačilna podoba je bila že zdavnaj opuščena, za postavitev je bil kostum rekonstruiran na podlagi ustnih virov, fresk in votivnih podob.

KOSTUM:

Kostumski iz srede 18 stoletja predstavljajo oblačenje kmetov, na dolenjskem. Podoba je iz časov ko so bili materiali gosto tkani   in težki. Oblačenje ponazarja podobo ob nedeljah in praznikih.

ODRSKA POSTAVITEV: Mirko Ramovš
GLASBENA PRIREDBA: Julijan Strajnar

Rezijani, Slovenci v gorski kotlini pod Kaninom na italijanski strani, plešejo popolnoma drugače kot drugi Slovenci. O izvoru rezijanskega plesnega izročila za zdaj še ni mogoče ničesar določenega reči. Še najbolj je podoben mediteranskemu in to predvsem po svoji obliki in zgradbi. Plesalca se postavita drug nasproti drugega, potem pa plesaje ves čas menjavata mesti. Plesalci plešejo zibajoče, obvezen pa je udarec z nogo ob tla ob koncu melodije “na tenko”. Pleše se v dvoje, troje ali na križ.

KOSTUM:

Plesalke nosijo črno obleko (po rezijansko ćamažot) in belo srajco. Pas in telovnik sta barvana. Na glavi ima pisano črno ruto s cvetjem, obute pa so v copatke iz žameta. Plesalci imajo oblečene črne kratke hlače,  bele nogavice, črni telovnik, belo srajco in na čevljih imajo posebne zaponke.

ODRSKA POSTAVITEV: Stojan Petaros
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter – Hitri

Plesi slovenske Istre so se podobno kot plesi iz okolice Trsta oblikovno in v načinu izvedbe zgledovali po meščanskih, saj je bila med najbolj priljubljenimi plesi mazurka, ki se je ohranila v različnih zanimivih variantah.

KOSTUM:

V tej odrski postavitvi uporabljamo enake kostume kot jih pri odrski postavitvi Istrsko kolo.

ODRSKA POSTAVITEV: Iko Otrin
GLASBENA PRIREDBA: Iko Otrin

Istra je bila nacionalno zelo barvita in mešana zato so se kulture prepletale pa tudi ljudski plesi. V naši priredbi so prikazane koreografsko predelane variante.

KOSTUM:

V Istri in njeni okolici je bilo oblačenje dokaj ''bogato''. Posebnost so ženski kamižoti, ki so krojeni po "starem". Premožnejše ženske so imele ob mašah spodaj štiri krila, zgoraj pa dva kamižota. Prav tako so le premožnejše neveste nosile za poroko pokrivalo podobno kroni. Moški kostum je bil narejen iz dragih materialov, npr. iz svile in brokatov. Tako ženske, kot moški so nosili veliko nakita. Na moškem bi lahko opazili posebne uhane imenovane zamorčki ali murenčki. 

ODRSKA POSTAVITEV: Mirko Ramovš
GLASBENA PRIREDBA: Julijan Strajnar

Čeprav se območje zgornjega toka reke Soče že spogleduje s sredozemljem, ima tamkajšnje plesno izročilo praviloma alpski značaj, saj se pojavljajo podobni plesi kot drugod v alpskem svetu. Izjemo predstavlja rezijanka, ples v dveh vrstah, pri katerem so prebivalci Žage posnemali Rezijane. Postavitev prikazuje ples ob žegnanju, ki ga z blagoslovitvijo plesišča začno štirje fantje. Ples v coklah je spomin na prebivalce Bavšice, ki so včasih v taki obutvi prišli na zabavo.

KOSTUM:

Noše so sešite po vzoru prazničnih oblačil z začetka prejšnjega stoletja, ki so jih nosili na Tolminskem podeželju in je plod raziskave strokovnjakinje za oblačilno kulturo na Slovenskem, dr. Marijo Makarovič. 

ODRSKA POSTAVITEV: Mirko Ramovš
GLASBENA PRIREDBA: Marino Kranjec

Čičarija je kraška pokrajina v severovzhodnem delu Istre. Na severu meji na Podgrajsko podolje, na jugu na Podgorski kras ali Belo Istro. Vleče se v jugovzhodni smeri od Kozine v Sloveniji do Reke na Hrvaškem. Odrska postavitev predstavlja plese, katerih zapisi so bili zelo okrnjeni in skromni. Pravijo da so "čiči" veliko poskakovali in se vrteli. V postavitvi je moč videti obliko Mazurke in Cvajšritov, ter oblike pesmi, ki v zvoku spominjajo na dude. 

KOSTUM:

Kostumska podoba predstavlja oblačenje prebivalcev Prema in njegove okolice iz 18.stoletja. kostumi so zelo preprosti in značilni za tisti čas.  Pripisujejo pa take kostume Čičariji.
 

ODRSKA POSTAVITEV: Vasja Samec
GLASBENA PRIREDBA: Branko Cimerlajt

Ko začne starejšim plesalkam in plesalcem primanjkovati mladostne moči, si pri plesu pomagajo z berglami in palicami.

KOSTUM:

Pri tej odrski postavitvi je kostumska podoba povzeta po kostumih, ki se uporabljajo pri plesih iz Dravskega polja.

ODRSKA POSTAVITEV: Bojan Glaser
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter – Hitri

Odrska postavitev predstavlja plese, ki so se plesali v začetku 20. stoletja na širšem območju Pohorja. Začnejo jo plesalci, ki na hudomušen način predstavijo igro s klobuki. Pridružijo se jim plesalke in skupaj zaplešejo. Plesna zabava se stopnjuje iz plesa v ples in na koncu doseže svoj vrhunec s plesom.

KOSTUM:

Folklorni kostumi, značilni za začetek 20. stoletja, ko se je kmečko prebivalstvo že zelo približalo tedanji mestni modi.

ODRSKA POSTAVITEV: Mirko Ramovš
GLASBENA PRIREDBA: Srečko Kovačič

Zgornja Savinjska dolina se nahaja na zahodnem delu Štajerske, v bližini Koroške. Bližino je mogoče zaslediti v sorodnosti plesov in nekaterih šeg. Posebnost predstavljata nenavaden ples ''Drglica'', kjer se pari pomikajo naprej izmenoma po petah in prednjem delu stopala, ter posebna oblika ''Tramblana'', pri katerem plesalca plešeta izmenjaje v paru in vsak posebej.

KOSTUM:

Prebivalci zgornje Savinjske doline, ki meji tudi na Koroško, se spogledujejo z elementi v kostumih iz omenjenih območij. Kostumska podoba prihaja iz začetka 20. stoletja, ko je bila tedanja kmečka moda že skoraj poenotena po vsej Sloveniji. Posebnost so ženski životci, ki so prišiti na krilo in krojeni na vratu v koničastih oblikah. Fantovska ''noša'' je za zahodno Štajersko posebna zaradi irharstih hlač in živobarvnih telovnikov.