ODRSKA POSTAVITEV: Vasja Samec
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter

Bogastvo štajerskega izročila je mnogokrat povezano s pustnim časom, saj na Dravskem in Ptujskem polju še danes v času pusta vlada veselo vzdušje . V tem času ne manjka oračev, picekov, vil, korantov in kurentov ter različnih pustnih šem, ki so značilne za ta konec Slovenije. S svojo magično močjo naj bi Kurent preganjal zimo in odpiral vrata pomladi. Po starem verovanju pa naj bi bila letina boljša, če gospodinje zaplešejo s pustnimi šemami. Odrska postavitev predstavlja eno izmed prvih postavitev tovrstnih plesov  v našem repertoarju in sega daleč v zgodovino našega društva.

KOSTUM:

Kostumska podoba predstavlja oblačenje delovnega prebivalstva v Cirkovcah na Dravskem polju iz konca 19. stoletja.

ODRSKA POSTAVITEV: Vasja Samec
GLASBENA PRIREDBA: Mirko Mach

Če se v vasi v času pusta ni omožilo nobeno dekle, so morala za kazen vsa dekleta iz vasi vleči ''hlod'' – smrekovo ali borovo okrašeno deblo. Na t.i. plohu je ''kraljeval'' slamnati dedec Onzek, ki so ga fantje določili za ''moža'' najstarejšemu vaškemu dekletu. Po sprevodu skozi vas, na pustni torek, je sledilo slovo od neveste in ženina. ''Pokop'' pusta je spremljalo veselje, ki se je odražalo skozi razigrane ljudske plese.

KOSTUM:

V Cirkovcah in okolici je v prejšnjem stoletju začela delovati tamkajšnja folklorna skupina, po kateri je tudi nastala kostumska podoba za Ploharijo. Dekleta so nosijo enobarvna krila z životci in bele srajčke, moških ima na sebi tipični štajerski kostum z modrim predpasnikom. Takšno oblačenje je značilno za celotno vzhodno štajersko.

ODRSKA POSTAVITEV: Iko Otrin
GLASBENA PRIREDBA: Iko Otrin

Razgibana odrska postavitev na duhovit način prikazuje odnose med plesalkami in plesalci, ki s kretnjami in pesnimi gibi drug drugemu nakazujejo naklonjenost. Gre za stilizacijo ljudskih plesov z vzhodnoštajerskega območja. Med enega izmed bolj atraktivnih delov koreografije sodi fantovska igra s klobuki.

KOSTUM:

Kostumska podoba predstavlja oblačenje na vzhodnem Štajerskem iz začetka 20. stoletja in je prirejena odrski postavitvi po knjigi Obleka naredi človeka, delo dr. Marije Makarovič.

ODRSKA POSTAVITEV: Vasja Samec        
GLASBENA PRIREDBA: Miran Waldhütter – Hitri

K sprejemu moških novincev ob Florjanovem sodijo različni preizkusi, ki jih plesalci prikažejo na temperamenten in humoren način. V odrski postavitvi lahko vidimo tako duhovite kot svečane variante štajerskih ljudskih plesov. Odrska postavitev je tako plesalcem, kot gledalcem nadvse ljuba, predvsem zato, ker s svojo igrivostjo napolni oder in pričara nasmeške na obrazu.

KOSTUM:

Za to odrsko postavitev uporabljamo enake kostume kot pri Plesih iz Dravskega polja.

ODRSKA POSTAVITEV: Vasja Samec
GLASBENA PRIREDBA: Srečko Kovačič in Miran Waldhütter

Odrska postavitev zajema tipične ljudske melodije ter plese z območja Štajerske. Plesi so razigrani in živahni, a hkrati tudi umirjeni in elegantni, kar je opazno t. i. ''Štajeriših''. Med najbolj atraktivne plese sodi ''Ples s kozarci'', pri katerem plesalec v spremstvu dveh deklet pleše s kozarcem na glavi.

KOSTUM:

Kostumi iz Maribora in okolice so plod raziskave in dela dr. Marije Makarovič in so bili v zgodnjih 90. letih raziskane na področju Maribora in njene okolice in predstavljale oblačenje kmečkega prebivalstva iz konca 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Posebnost kostuma so originalna ženska pokrivala imenovala Tehl ali svilena ruta.

ODRSKA POSTAVITEV: Vasja Samec
GLASBENA PRIREDBA: KUD Pošta

Znani komponist Jakov Gotovac je pred mnogimi leti napisal opero ''Ero z onega sveta''. Plesalci zaplešejo zaključno kolo ob melodijah pihalnega orkestra.

KOSTUM:

Za to odrsko postavitev uporabljamo kostume , ki so jih v jugoslovanskih časih uporabljali za odrsko postavitev GLAMOČ- ki predstavlja plese iz Bosne iz Hercegovine.

ODRSKA POSTAVITEV: Iko Otrin
GLASBENA PRIREDBA: Iko Otrin

''Pri avtorski odrski postavitvi Ika Otrina gre za poigravanje z različnimi prvinami, od katerih so nekatere vzete iz dokumentiranega plesnega izročila, vendar ne povezanega s coklami, pač pa je večina plod njegovega umetniškega navdiha.''

(Mirko Ramovš, ''Coklarski ples'', b.d. Pridobljeno: https://www.jskd.si/folklorna-dejavnost/kostumi_folklora/ramovs_coklarski_ples.htm)

KOSTUM:

Coklarske noše predstavljajo oblačenje kmetov in pastirjev v Posočju. Cokli so bili obuvalo revnejšega sloja. Ženske imajo krila na životke, fantje pa nosijo le srajce in irhaste ali volnene hlače.